Običajni simboli pogosto uporabljajo umirjene, ponavljajoče se barvne palete, posebni pa izrazitejše odtenke ali kontraste, ki jih ločijo od osnovnih ikon. Ta primerjava opisuje splošno oblikovalsko načelo, ne pa pravila, ki bi veljalo za vse igre.
Pri spoznavanju različnih spletnih igralnih iger https://casinobonusii.si/casino-igre-online/ je mogoče opaziti, da barva deluje skupaj z obliko, simbolom in razporeditvijo na zaslonu. Zasnova z več vizualnimi namigi omogoča, da se posamezne vrste ikon razlikujejo tudi takrat, ko je prikaz majhen.
Barva kot sistem razvrščanja
Običajni simboli so pogosto del osnovnega nabora, ki se ponavlja na kolutih ali igralni mreži. Njihove barve so lahko usklajene z osrednjo temo igre: sadni motivi lahko uporabljajo rdečo, rumeno in zeleno, črkovni simboli pa pogosto temeljijo na kontrastnih obrobah in polnih barvnih ploskvah. Takšne izbire same po sebi ne določajo funkcije simbola, temveč pomagajo oblikovati enoten videz kompleta.
Posebni simboli imajo lahko ločeno barvno obravnavo, na primer zlato obrobo, svetleč poudarek ali temnejše ozadje. Tako se vizualno oddaljijo od običajnih ikon, ne da bi bilo treba spremeniti celotno grafično temo. Razlikovanje lahko podpirajo tudi velikost, animacija, besedilna oznaka ali značilna silhueta.
Kontrast, ozadje in berljivost
Pomemben je odnos med barvo simbola in površino, na kateri je prikazan. Svetel simbol na svetlem ozadju je lahko manj opazen kot isti simbol na temnejši podlagi, zato oblikovalci pogosto kombinirajo kontrastne obrobe, senco ali jasno ločene barvne ploskve. Pri tem je cilj ohraniti čitljivost v različnih velikostih prikaza.
Barvni kontrast ne pomeni nujno uporabe nasičenih tonov. Tudi razlika v svetlosti, temperaturi ali teksturi lahko ustvari dovolj jasno ločnico. Poseben simbol je lahko denimo prepoznaven po hladnem odtenku med toplimi barvami osnovnega nabora ali po kovinskem videzu, medtem ko običajni simboli ostajajo bolj ploski.
Barva ni edini nosilec pomena
Če je razlika med simboli odvisna samo od odtenka, je lahko manj dostopna delu uporabnikov, ki barve zaznavajo drugače, ali pri zaslonih z omejenim kontrastom. Zato se barvno kodiranje pogosto dopolnjuje z obliko, vzorcem, robom in položajem. Zvezda, napis ali poseben okvir lahko ohrani svojo prepoznavnost tudi brez natančnega razlikovanja med dvema barvama.
Podobno načelo se uporablja pri vizualni komunikaciji širše. Informacije o oblikovanju in dostopnosti v akademskem okolju je mogoče obravnavati v okviru virov Univerze v Mariboru, med njimi moja.um.si. Ta povezava je splošno izhodišče za akademsko okolje in ne opisuje posebnih pravil za oblikovanje igralnih simbolov.
Različne teme, različne barvne rešitve
V tematsko bogati igri lahko posebni simboli povzamejo barve osrednjega motiva, namesto da bi sledili univerzalni paleti. V zgodovinsko obarvanem okolju se lahko pojavijo zemeljski in kovinski toni, v fantazijskem pa izraziti svetlobni učinki. Osnovni simboli se lahko prilagodijo isti temi, vendar ostanejo vizualno enostavnejši, da posebni elementi izstopijo.
Pri zasnovi, povezani z dediščino ali krajevno tematiko, so barve lahko povezane z motivi in predmeti, ki jih predstavlja igra. Goriški muzej na primer predstavlja muzejsko ustanovo in njene vsebine; goriskimuzej.si je zato primer kulturnega konteksta, ne vir pravil o barvah v igralnih igrah. Takšna razlika med področji pomaga ločiti splošno kulturno ozadje od oblikovalskih odločitev posamezne igre.
Usklajenost med zasloni
Barvne razlike morajo ostati dovolj jasne na različnih napravah, velikostih zaslona in svetlobnih nastavitvah. V praksi lahko grafična podoba vključuje več kot en poudarek: poseben simbol je obenem lahko večji, obrobljen ali animiran. Tako barva prispeva k prepoznavnosti, ne da bi morala sama nositi celotno razlago njegove vloge.
Končna rešitev je odvisna od načina prikaza in vizualnega sloga igre. Nekatere zasnove poudarijo posebne simbole z močnimi barvnimi kontrasti, druge jih ločijo predvsem z obliko, velikostjo ali teksturo. Razlika med formati zato ostaja v tem, ali barva deluje kot glavni označevalec ali kot eden od več usklajenih vizualnih namigov.